Kako pokopati mamo, ki je še živa

A kar me je kot bralca čakalo za naslovom tja do zadnje strani te izjemno iskrene knjige o procesu osebne rasti Nadje Ebner, … je v pozitivnem smislu daleč preseglo moja pričakovanja.

Za mnoge je že samo priznanje, da jih je odnos z mamo prizadel, prežeto s krivdo in sramom. Ravno tu knjiga naredi nekaj dragocenega: to izkušnjo naredi vidno.

Ranjeni ljudje ranijo ljudi, dokler nekdo nima potrebne kapacitete, da prekine škodljivi vzorec. In prav to v romanu Kako pokopati mamo, ki je še živa naredi glavna junakinja, ko se posveti zdravljenju materinske rane (toksičnega odnosa s svojo mamo). Skozi psihoterapevtski odnos stopi na poglobljeno in na trenutke mučno pot samoodkrivanja in na njej skozi zapleteno žalovanje vztraja tako dolgo, dokler ne najde sebe in svojega glasu. V časih, ko je mama še vedno sveta in nedotakljiva, je ta roman dejanje velikega poguma.

Pisateljica spretno in neverjetno natančno opiše posledice, ki jih medgeneracijska travma pusti na njeni junakinji in pokaže pot, kako je mogoče prekiniti uničujoči začarani krog.

Romana enostavno ne moreš odložiti, posrka te, te prežveči in ti na koncu ponudi težko pričakovano odrešitev. (Osvoboditev!) Bogata, kompleksna, boleča in hkrati tako osvobajajoča knjiga.

Obvezno branje za vse ženske, ki si želijo ozavestiti svoje destruktivne vzorce in osvetliti svoja doživljanja ter stopiti v lastno moč, da ne bi prenesle svojih ran na svoje otroke. Močno, močno priporočam v branje.

Knjiga Kako pokopati mamo, ki je še živa, je odkrit, neizprosen rez v jedro družinske dinamike, kjer ljubezen in bolečina hodita z roko v roki. Avtorica z neizmerno pristnostjo in pogumom razgalja čustvene pokrajine, o katerih večina molči, a jih mnogi nosijo v tišini. Vsaka stran je ogledalo – krhko, a neusmiljeno – v katerem bralec neizogibno zagleda košček sebe. To ni le knjiga, temveč povabilo k iskreni introspekciji in tihemu spravljanju s tistim, kar smo zakopali globoko v sebi.

Če ste kdaj čutili, da iz preteklosti nosite nekaj, česar ne znate ubesediti – potem je to knjiga za vas.

"Kako pokopati mamo, ki je še živa" je intimna, iskrena in ganljiva pripoved o ženski, ki želi prekiniti boleč medgeneracijski cikel in postati mama, kakršno si je kot otrok vedno želela. Roman je pretresljiv portret ljubezni, bolečine in iskanja notranje svobode, ki se globoko zasidra v telesu bralca in še dolgo odzvanja kot šepet notranjega otroka.

Tudi s časovno distanco in pri ponovnem branju roman ohranja svežino in kliče po "še". Bralce in bralke vabi v brezkompromisno raziskovanje globin odnosa hči-mama in plast za plastjo odkriva družinske skrivnosti. Neverjetno zanimiv in iskren opis doživljanja terapevtskega procesa, odzvanjanja preteklih izkušenj in notranjih bitk, ki vabi k premišljevanju o lastnih skrivnostih in kapacitetah za soočanje z njimi.Ali na kratko: pogumno, odkrito, berljivo ... čudovito!

Tako globoko, tako pristno, tako brutalno iskreno, tako brez zavijanja v celofan. To je delo, ki ga bom z veseljem dajala v branje mojim klientom – da vidijo, kaj pomeni predelovati in delati korake, se soočati z bolečino in odkrivati svojo zgodbo.

Ena največjih vrednosti knjige je prav v tem, da psihoterapijo razbremeni stigme.

Nadja, prebrala sem vašo knjigo in zdi se mi vrhunska. Hvala vam zanjo, za iskrenost in tudi umetniško, literarno lepoto.

Roman Nadje Ebner Kako pokopati mamo, ki je še živa me je nagovoril, ker to izkušnjo ubesedi rahločutno in pristno.

Že sam naslov zveni skoraj prepovedano, brutalno, a hkrati obeta iskreno in ranljivo zgodbo.