Ko mama ali oče pije

Slovenski šport: Normalizacija nenormalnega

V Sloveniji imamo poseben odnos do alkohola. Je del kulture, družabnosti in praznovanja. »Pa saj ni slab človek, samo kdaj zaide.« »Vsak potrebuje sprostitev.« »Ni tako hudo, druge družine imajo večje probleme.«

In tako se normalizira bolečo. Družina »funkcionira«, dokler ne postane očitno, da ne. Otroci odrastejo z občutkom, da je nekaj narobe, ampak nihče tega ne poimenuje.

Kako alkoholizem vpliva na otroke

Kot otrok alkoholika sem odraščala v okolju, kjer nisem bila nikoli povsem varna. Nisem vedela, kaj me čaka, ko pridem domov. Bo mama trezna? Bo danes »dober dan« ali »slab dan«?

Naučila sem se skenirati energijo. Že ko sem šla skozi vrata, sem vedela. Začutila sem napetost v zraku. Prebrala ton glasu, držo telesa. Postala sem strokovnjakinja za branje razpoloženja drugih, ker od tega je bilo odvisno moje preživetje.

• Prevzemanje odgovornosti: »Jaz moram mami pomagati, jaz jo moram na nek način rešiti.«
• Izguba sebe: Toliko sem se osredotočala na potrebe mame, da nisem več vedela, kje sem jaz, kdo sem jaz, kaj jaz potrebujem.
• Biti pridna deklica: Iskala sem načine, kako biti čim bolj prilagodljiva, da bo njej lažje.
• Dvom vase: »Ali sem preobčutljiva? Ali res narobe razumem?«
• Sram: Nisem želela, da bi kdo vedel. Nisem želela, da bi prijatelji prišli na obisk. Živela sem v nenehnem strahu, da bo kdo odkril »družinsko skrivnost«.

»Ali sem preobčutljiva?« — gaslighting in dvom vase

»Večkrat si se spraševala, ali si preobčutljiva. Ja, res je.«

To je ena najbolj škodljivih stvari, ki jih naredi alkoholizem v družini: naredi te, da dvomiš v lastno percepcijo. Vse okoli mene je delovalo normalno. Mama je funkcionirala. Družina je »funkcionirala«. Mogoče res pretiravamo?

Ne pretiravam.

Če vam je težko, če čutite stisko, če vas situacije bolijo, to niso dokazi vaše preobčutljivosti. To je normalen, zdrav odziv na bolečo situacijo.

Ko pijana babica ni več »simpatična«

Dolgo časa sem si želela, da bi moji otroci lahko zgradili odnos z babico. To sem si zelo želela. Predstavljala sem si, kako se bomo smejali, kako bomo skupaj kartali...

Ampak to, da ona ni trezna, ko mi pridemo, in se takrat tudi neprimerno obnaša, to ni bilo okolje, v katerega sem bila pripravljena voziti svoje otroke.

Otroci ne potrebujejo pijanih babic. Potrebujejo varne, stabilne odnose. Potrebujejo ljudi, na katere se lahko zanesejo. Potrebujejo odrasle, ki jim bodo zaupali, da na njihov rojstni dan ne bodo prišli pijani.

SMS-sporočila, ki letijo — kdaj je treba postaviti mejo

»Imam jo še vedno blokirano zaradi tega, ker takrat, ko ima svoje epizode, ko se recimo napije, to je serija SMS-ov. To leti in je boleče. Mama je tista, ki me lahko najhitreje spodnese.«

Blokirala sem jo. To je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju. Ampak bila je nujna.

Kdaj postaviti mejo?

• Ko vas stik z njimi čustveno izčrpava več, kot vas bogati
• Ko niso pripravljeni delati za odnos
• Ko vsakič obljubljajo spremembo, pa se nič ne spremeni
• Ko vaši otroci postajajo priče neprimernega obnašanja
• Ko začutite, da morate izbirati med svojim mirom in njimi

Odločila sem se za svoj mir. Za mir svojih otrok. In to je v redu.

Prenehati reševati: Najtežja lekcija

Poskusila sem vse: socialne delavke, mediatorke, podporne skupine za mamo. Ponovno in ponovno sem poskušala graditi mostove, iskati rešitve, jo prepričevati.

In potem je prišlo najbolj boleče spoznanje:

»Samo ona se lahko spremeni. Jaz je ne morem spremeniti.«

To je bila osvoboditev in zlomljeno srce hkrati. Osvoboditev od odgovornosti, ki ni bila nikoli moja. Zlomljeno srce, ker sem morala spustiti upanje.

Če se v tej zgodbi prepoznate, ni vaša odgovornost, da rešite alkoholičnega starša. Vaša edina odgovornost je zaščititi sebe in svoje otroke, če jih imate.