Skoči na vsebino
Naroči svoj izvod
Materinstvo

Kako biti boljša mama? Odgovora nimam, poskusov pa veliko

»V odnosu do nje sem začutila, da jaz nisem taka mama, kot želim biti. Nisem bila včasih dovolj odprta, nisem bila dovolj ljubeča.«

Kako biti boljša mama: knjiga na gugalniku v sobi z otroškimi risbami.

Tako sem na radiu povedala o odnosu s hčerko. Terapevtki sem na prvi uri rekla: »Imam slab odnos s svojo mamo in ne želim imeti slabega odnosa s svojo hčerko.« Pišem o tem, kar sem poskušala sama. Če iščeš navodila za materinstvo, jih pri meni ne boš našla. Še zase jih nisem imela.

Ko sem ob hčerki zmrznila

»Velikokrat pride do mene kot majhna mucka in stisne svoje telo ob moje. Zmrznem. In mi je grozno.«

Velika je že bila, na začetku najstništva, in se je še vedno zelo rada stiskala. Jaz pa sem imela rada svoj osebni prostor. Objela me je in moje telo je odrevenelo. Sama sebi sem šla na živce.

Razsvetljenja ni bilo. Zvečer, ko se je hotela stisniti v postelji, sem našla tisoč in eno stvar, ki jo moram nujno dokončati. Bežala sem sama pred sabo, in to zelo produktivno. Potem sem se le odločila:

Grem na terapijo. Samo po nasvet.

Želela sem, da ima moja hčerka toplo, ljubečo mamo.

Da bi se lahko stisnila k meni, ne da bi se jaz vsa napela. Tako preprosto sem si to predstavljala.

Kaj zame pomeni biti »boljša mama«?

Ne to, da bom vse naredila prav. Tega ne zmorem niti v dobrih dneh.

Izraz »zavestno starševstvo« zveni, kot da imam stvari pod nadzorom. Nadzor je bil ravno moj problem. Bolj kot popolno mamo sem hotela mamo, pred katero se hčerki ne bo treba krčiti.

Kaj sem poskusila

Terapija, ki je nisem potrebovala

Na terapijo sem prišla z razlago, da z mano ni nič narobe in da me skrbi samo odnos s hčerko. Potem sem tam ostala precej dlje, kot sem načrtovala.

Večeri v hčerkini postelji

Terapevtka mi je predlagala, naj ob zamrznitvi samo ostanem v tem občutku. Cel teden sem zvečer hodila k hčerki v posteljo. Najprej je bilo čudno. Ležala sem tam vsa trda, gledala njene risbe na stenah in poslušala njeno dihanje. Ko mi je začela pripovedovati o šoli, sem ji hotela takoj svetovati. Pa sem se ugriznila v jezik.

Nujna pot na stranišče

Terapevtka je imela tudi bolj praktičen predlog: če potrebujem trenutek zase, se hčerki opravičim, da moram nujno na stranišče, in se potem vrnem k njej. To je najnaprednejša tehnika na tej strani. Všeč mi je bila že ideja, da se lahko umaknem. Prej sem mislila, da moram ves čas delovati močno.

Molk na stopnicah

»Bilo je težko, samo poslušati, a se je izplačalo.«

Hčerka je prišla iz šole vsa razburjena. Najraje bi se zaprla in ji rekla, da pretirava. Ustavila sem se, nič nisem rekla, samo poslušala sem. Po dvajsetih minutah je veselo odskakljala po stopnicah in prepevala. Jaz sem obsedela. Bila sem paf.

Premajhni copati

»Ne bom dovolila, da bo moja hčerka njena nova lutka, ki jo bo oblikovala po svojih merah.«

V romanu je prizor s premajhnimi copati: babica moji hčerki razloži, da velike noge na ženski niso lepe. Presenetila sem se, kako odločno sem se postavila zanjo. Zase bi bila verjetno tiho.

Ko mi ne gre

Prišli so tudi dnevi, ko nisem zmogla. Terapevtka mi je rekla: »Enkrat gre, drugič ne.« Dolgo sem upala, da to velja za druge.

Sem že naredila napake?

Sem jih. In jih še delam.

»Grozna mama si!« To mi je v glavi vpil glas, ko me je zdravnica oštela, ker nisem opazila vnetja ušesa pri triletni hčerki. Zmrznila sem. Partner mi ponavadi reče: »Dobra mama si. Najboljša za svojo hčerko.« Verjetno sem nekje vmes.

Proti koncu romana pišem, hčerka pa mi želi nekaj povedati. »Pššššš, a ne vidiš, da pišem,« ji zasikam. Šele ko zaloputne vrata svoje sobe, se ustavim. »Sem se v resnici sploh kaj naučila? Sem sploh kaj resnično spremenila?« Vstanem in grem proti njeni sobi.

Pogosta vprašanja o tem, kako biti boljša mama

Sem postala boljša mama, kot je bila moja?

Ne vem, kdo bi to meril. Hotela sem biti drugačna, zato sem šla na terapijo in poskušala ostati ob hčerki. Včasih mi je šlo, včasih sem spet stala kot kamen. Končne ocene nimam.

Kako sem opazila, da ponavljam vzorce svoje mame?

Sama skoraj nisem. Hčerka me je objela, jaz pa sem zmrznila in mi je bilo grozno. Šele na terapiji sem v njenih očeh prepoznala mamine, enako toplo rjave.

Kako biti dobra mama?

Če bi to vedela, bi bila ta stran veliko krajša. Mene je najbolj presenetilo, koliko mi je hčerka povedala, ko sem se ugriznila v jezik in samo poslušala.

Kaj če sem s hčerko že naredila napake?

Sem. Znala sem ji ledeno reči: »Pojdi v sobo,« ko se je prišla stisnit. O tvojih napakah nič ne vem in jih ne bom tehtala. Če te tiščijo, je psihoterapevt boljši sogovornik od mene.

Povezane teme

O hčerki, mami in meni

V osebnoizpovednem romanu Kako pokopati mamo, ki je še živa je vse to daljše in manj urejeno: terapija, hčerka, zamrznitve in odnos z mamo.

Hčerka bi znala povedati, kako mi gre.
Jaz sem raje napisala knjigo.